Nostalgija

Že ko sem delala tole :

se mi je po glavi motala čipka . Pa očitno takrat še nisem bila zrela ..

Tudi zdaj bi se dalo še kaj narediti bolše, .... ma sem vseeno kar zadovoljna z rezultatom .

Najprej je nastal mali obesek

  

                                                               

Ne glejte pri koliko stopinjah se peče fimo,
 ker boste potem vedele kako stare zaloge imam :)

                                                                       



Malo igranja z obdelavo fotografije.



Potem pa je prišel na vrsto malo večji kos.       

                                                                                    

  

A moram posebej povdarit, da je votel  :)
Žal mi je samo da so bolj slabe fotografije.
Sem slikala zvečer, ko ni bilo prave svetlobe.

Uživajte,

Andreja 

Ps.
Klavdija , nič ne vlečem ven ;) :)

Ste že kdaj

doživele tisti trenutek, ko se ti posveti žarnica nad glavo in ti ideja pade v glavo, kot da bi te zadela strela .
No mene je to doletelo danes ponoči, menda nekje med sanjami .
Zadnja stvar, ki sem jo zvečer gledala na netu, so bile noro dobre zapestnice Daniel Torresa objavljene na
Polymer Clay Daily .
Seveda se mi je motalo po glavi  vprašanje : kako hu**** naredi to ?
In glede na to, da ne bom šla na   Clay Carnival v Las Vegas in  se očitno ne bom  udeležila njegove delavnice, sem dodala to na spisek "hočemznatpaverjetnonikolinebom".
Pa me ponoči zadane.
Res kot strela z jasnega. Seveda ! Saj to bi šlo !
Tu ne mislim obiska Las Vegasa ampak izdelavo votlega čudesa :)
Ne vem kaj me je ob 2h zjutraj zadržalo v postelji, ampak sem zdržala do 6h.
In še pred jutranjo kavico začela mečkat fimo ostanek nedoločne barve.
Za prototip je ok tudi nekaj med roza in nevemčem :) ( se oproščam vsem rozalikerjem ) .
No, rezulat je na spodnji sliki.
Freestyle votel obesek :)
Juhej, malo ga je treba še pobrusiti, ma sem tako neučakana, da vam ga moram pokazati še pred končno obdelavo :)

Zdaj se moram dokopat samo še do Kato claya.
Ker me Klavdija prepričuje , da je najbolj trden.
Tudi zapestnice, ki so bile inspiracija so narejene iz njega.
Čeprav tudi to čudo iz iz fima ni ravno krhko.

Tako tole je za danes vse. Ker grem zdaj na zasluženo kavico :)

Uživajte,
Andreja

Ah ja ...

Lotila sem se pospravljanja mojega ustvarjalnega kotička.
Nabrala se mi je že cela gora "odpadnega" fima.
Res sem imela v planu, da bom ostanke razporedila po barvah, uredila orodje, očistila pašta mašino ....
In kot že tolikokrat, sem  namesto pospravljala, fimala.
V oko se mi je zataknila kepica pastelno rumene barve, za katero se mi tudi sanjalo ni kdaj sem jo namešala .
In ker nisem vedela na kateri barvni kupček naj jo sortiram sem jo začela mečkat, ... nadaljevanje je jasno .
Takoj so bile pred mano klobase, in pospravljanje je bilo zaključeno :)

No, po peki se je izkazalo, da pastelno rumena ni pastelno rumena ampak se prav lepo sveti v temi :)

Potem sem se poigrala še malo z tuši ...

in porabila ostanek oranžne

Uživajte !
Andreja

V tej vročini

mi diši morje.
Ker je dopust že mimo, se moram zadovoljit z obeskom, ki me spominja nanj.

V njem vidim kamenčke, valove, čudovito nebo....

Na trenutke se mi zazdi, da celo začutim rahel vetrič in vonj po morju :) 

Za izdelavo sem uporabila transparentno, modro, srebrne lističe in žarnico.

Želim vam  senco, hladno pijačo in prijetno družbo kjerkoli že ste :)