nedelja, 28. avgust 2011

Ste že kdaj

doživele tisti trenutek, ko se ti posveti žarnica nad glavo in ti ideja pade v glavo, kot da bi te zadela strela .
No mene je to doletelo danes ponoči, menda nekje med sanjami .
Zadnja stvar, ki sem jo zvečer gledala na netu, so bile noro dobre zapestnice Daniel Torresa objavljene na
Polymer Clay Daily .
Seveda se mi je motalo po glavi  vprašanje : kako hu**** naredi to ?
In glede na to, da ne bom šla na   Clay Carnival v Las Vegas in  se očitno ne bom  udeležila njegove delavnice, sem dodala to na spisek "hočemznatpaverjetnonikolinebom".
Pa me ponoči zadane.
Res kot strela z jasnega. Seveda ! Saj to bi šlo !
Tu ne mislim obiska Las Vegasa ampak izdelavo votlega čudesa :)
Ne vem kaj me je ob 2h zjutraj zadržalo v postelji, ampak sem zdržala do 6h.
In še pred jutranjo kavico začela mečkat fimo ostanek nedoločne barve.
Za prototip je ok tudi nekaj med roza in nevemčem :) ( se oproščam vsem rozalikerjem ) .
No, rezulat je na spodnji sliki.
Freestyle votel obesek :)
Juhej, malo ga je treba še pobrusiti, ma sem tako neučakana, da vam ga moram pokazati še pred končno obdelavo :)


Zdaj se moram dokopat samo še do Kato claya.
Ker me Klavdija prepričuje , da je najbolj trden.
Tudi zapestnice, ki so bile inspiracija so narejene iz njega.
Čeprav tudi to čudo iz iz fima ni ravno krhko.

Tako tole je za danes vse. Ker grem zdaj na zasluženo kavico :)

Uživajte,
Andreja
Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...